Calculation by the method of integral temperature



RUN THE PROGRAM


Kazalo:

Povzetek/Abstract
Uvod/Introduction
Varnostni faktor odnašanja (Scuffing safety factor)
Dopustna integralna temperatura (Permissible integral temperature)
Integralna temperatura (Integral temperature)
"Flash" temperatura na vrhu pastorka (Flash temperature at pinion tooth tip)
Temperatura telesnine (Bulk temperature)
Metoda preko katere lahko določimo temperaturo telesnine (Method by which bulk temperature can be determined)
Izračun temperature telesnine - Metoda C (Calculation of the bulk temperature - Method C)
Koeficient trenja (Coefficient of friction)
Run-in faktor (Run-in factor)
Termični "flash" faktor (Thermal flash factor)
Kotni faktor pritiskov (Pressure angle factor)
Geometrijski faktor; na vrhu pastorka (Geometry factor at tip of pinion)
Približnostni faktor (Approach factor)
Oblikovni faktor; faktor zaokrožnice vrha zoba (Tip relief factor)
Izračun faktorja zaokrožnice vrha zoba (Calculation of the tip relief factor)
Nominalna vrednost zaokrožnice vrha zoba (Nominal tip relief)
Faktor kontaktnega razmerja (Contact ratio factor)
Zaključek
Literatura


1.Povzetek/Abstract

Ta seminar je vodič, kako izračunati zobnike v kontaktu, da se odnašanje materiala ne pojavi. Vsebuje program, ki vsebuje nekaj parametrov zobnikov s katerimi izračuna integralno temperaturo in nam pove ali se odnašanje pojavi ali ne. Če hočete pognati program, morate klikniti na zobnik na vrhu te strani. Ta seminar je domača naloga za predmet Osnove in postopki konstruiranja- Fakulteta za strojnitvo, (Ljubljana, Slovenija).

This seminar is a guide how to calculate gears in contact that scuffing does not occur. It contains a program which contains few gear parameters, with which can calculate the integral temperature and teels if scuffing does or not occur. If you want to run the program, you must click on the gear on the top of this page. This seminar is a homework for school subject Constraction basics and procedures- Faculty of Mechanical Engineering, (Ljubljana, Slovenia).


2.Uvod/Introduction

-Metoda predstavlja izračun "možnosti odnašanja" ali toplotnega odnašanja pri oljno mazanih cilindričnih zobnikih z ravnimi ali poševnimi evolventnimi zobmi. "Scuffing" je lokalizirana poškodba povzročena zaradi pojava zvara v trdni obliki med drsečima površinama. Je odnašanje vlaken na površini, ko material enega predmeta drgne ob drugega ali pride v kontakt s hrapavo površino. Na splošno se ti pogoji pojavijo, ko nezadostna debelina oljnega filma dopusti kontakt kovina-na-kovino med zobmi zobnikov. Brez mazanja in z direktnim kovinskim stikom se pojavi odnašanje varovalne oksidne plasti na zobniku. Prekomerna toplota, ki se pojavi zaradi trenja vari površine na kontaktnih točkah. Ko zobnika ločimo, je kovina raztrgana in prenešena med zobe. Odnašanje se največkrat pojavi pri novih ozobjih med začetnim obdobjem, ker zobje niso zadostno obratovali, da bi si ustvarili gladke površine.

Predpostavljeno je, da je celotna tangencialna obremenitev sorazmerno razporejena med krivinama puščičastega zobnika. Pri pojavu zunanjih aksialnih silah to ne pride v poštev. Vpliv le teh je potrebno izračunati posebej. Obe krivini je potrebno upoštevati tako, da opravimo izračun na obeh posameznih poševnih zobnikih.

Enačbe so veljavne tako za zunanje kot notranje ozobje, ki je vezano na zobato letev. Za notranje ozobje moramo vzeti negativne vrednosti oblikovnega faktorja XBE. Lahko jih tudi upoštevamo za podobna ozobja drugih osnovnih oblik zobate letve, pri katerih je prečno kontaktno razmerje manjše ali enako 2,5.

Metode za izračun so osnovane na rezultatih togostnega preiskušanja zobnikov pri hitrostih manjših od 80 m/s na razdelilni premici. Enačbe se lahko uporabljajo tudi za zobnike z višjo hitrostjo, le da se nesigurnost stopnjuje z hitrostjo. Nesigurnost obsega tudi oceno temperature telesa, koeficienta trenja, dopustne temperature, itd, ko hitrost presega rang eksperimentalne osnove.


-This method contains equations which enable the assessment of the "probability of scuffing" (warm scuffing) of oil lubricated, involute spur and helical gears. Scuffing is a localized damage caused by the occurence of solid- phase welding between sliding surfaces. It is the lifting of the fibres on the surface of a material when one piece of the material is rubbed againts another or comes into contact with a rough surface. Generally this condition occur when inadequete lubrication film thickness permits metal-to-metal contact between the gear teeth. Without lubrication, direct metal contact removes the protective oxide layer on the gear metal, and excessive heat generated by friction welds the surfaces at the contact points. As gears separate, metal is torn and transferred between the teeth. Scuffing is most likely to occur in new gear sets during the running-in period because the gear teeth have not sufficient operating time to develop smooth surfaces.

It is assumed that total tangential load is equally distributed between the two helices of double helical gears. When, due to application of forces such as external axial forces, this is not the case, the influances of these are to be taken into account separately. The two helices are to be treated as parallel single helical gears. Influences affecting scuffing probability, for which quantitative assessments can be made, are included.

The equations are valid for gears with external or internal teeth which are conjugate to a basic rack as defined in ISO 53. For internal gears negative values have to be introduced for the determination of the geomatry factor XBE. They may also be considered as valid for similar gears of other basic rack form, of which the transverse contact ratio is less than or equal 2,5.

The calculation methods are based on results of the rig testing of gears run at pitch line velocities less than 80 m/s. The equations can be used for gears which run at higher speeds, but with increasing uncertainty as speed increases. The uncertainty concerns the estimation of bulk temperature, coefficient of friction, allowable temperatures etc. as speeda exceed the range with experimental background.


3.Varnostni faktor odnašanja (Scuffing safety factor) SintS

V odvisnosti od časa lahko zaradi pojava utrujenosti trenutna preobremenitev povzroči poškodbo zaradi odnašanja v taki meri, da zobniki niso več uporabni. Ker ne smemo zanemariti nesigurnosti in nenatančnosti pri izračunih, uvedemo varnostni faktor. Zavedati se moramo, da je varnostni faktor spodrezavanja v razmerju s temperaturo in da ni faktor, ki bi ga lahko multiplicirali z vrtilnim momentom, da bi dobili enake vrednosti za integralno temperaturo in integralno temperaturo odnašanja.


Kjer je:

  • integralna temperatura odnašanja: dopustna integralna temperatura s podanimi podatki o olju in zobnikih (materiali), pri katerih se lahko odnašanje že pojavi
  • integralna temperatura


    Pri podanem razmerju med aktualno obremenitvijo in integralno temperaturo lahko dobimo aproksimacijsko ujemajoč faktor obremenitve SS1:


    Kjer je:

  • specifična obremenitev na zob pri podanih podatkih o olju (materialu), pri kateri se lahko odnašanje že pojavi
  • aktualna (trenutna) specifična obremenitev na zob

    4.Dopustna integralna temperatura (Permissible integral temperature)

    Dopustna integralna temperatura se izračuna:


    Kjer je:

  • integralna temperatura odnašanja: dopustna integralna temperatura s podanimi podatki o olju in zobnikih (materiali), pri katerih se lahko odnašanje že pojavi
  • SSmin minimalen zahtevan varnostni faktor odnašanja

    Minimalen zahtevan varnostni faktor odnašanja mora biti posebej obravnavan pri različnih uporabah.


    5.Integralna temperatura (Integral temperature)

    Nevarnost odnašanja je osnovana na povprečju temperatur, ki se pojavijo na kontaktnih ploskvah oljno mazanih zobov. Integralna temperatura mora biti manjša od dopustne. Integralna temperatura je:


    Kjer je:

  • temperatura telesnine
  • C2 obtežnostni faktor dobljen iz preiskusov; za čelne zobnike in zobnike s poševnimi zobmi je C2=1,5
  • povprečna "flash" temperatura, ki se pojavi na poti kontakta

  • "flash" temperatura na vrhu zoba pastorka, ko obremenitev zanemarimo
  • faktor kontaktnega razmerja
  • dopustna integralna temperatura

    6."Flash" temperatura na vrhu pastorka (Flash temperature at pinion tooth tip)

    Izračun poteka s podatki primernimi za točko na delilnem krogu in empiričnimi faktorji XQ, XCa in XE:


    Kjer je:

  • povprečni koeficient trenja na kontaktni poti
  • XM termični "flash" faktor uporabljen za račun modula elastičnosti in termične kontaktne koeficiente (za materiale pastorka in zobnika)
  • XBE geometrijski faktor (na vrhu zoba pastorka), ki upošteva vpliv razmerja števila zob, radija krivine in drsne hitrosti
  • kotni faktor pritiskov, ki upošteva vpliv pritiska na prečen kot in kot vijačnice
  • XQ približnostni faktor, ki upošteva obremenitev zaradi trčenja v predelu visokih drsenj ob vrhu zob gnanega zobnika
  • XCa oblikovni faktor (vrha zoba), ki upošteva vpliv profilnega pomika
  • WBt specifična obremenitev zoba
  • v hitrost na delilni premici
  • a medosna razdalja med zobniki
  • XE run-in faktor

    7.Temperatura telesnine (Bulk temperature)

    Je temperatura ploskve zoba preden pridejo zobje v kontakt. Pojavi se zaradi termične bilance zoba kot enote. Izvorov toplote je veliko, med katerimi sta glavna trenje med zobmi in trenje na ležajih. Ostali izvori so tesnenje in oljno mešanje, ki povzroča nekaj raztega. Pri hitrostih večjih od 80 m/s na delilni premici moramo upoštevati toploto zaradi stika zob z oljem in uporne izgube (Metoda A). Toplota se prenaša v okolico preko ohišja s prevajanjem, prenašanjem po prelivajoči tekočini in izžarevanjem.


    8.Metoda preko katere lahko določimo temperaturo telesnine (Method by which bulk temperature can be determined)

    Izračuni imajo več namenov, kot je preliminarna določitev oblike ali so uporabljeni za dokazne izračune.

    Metoda A - temperatura telesnine

    Temperatura je kot povprečna vrednost ali kot točkovna vrednost lahko eksperimentalno izmerjena. Lahko pa je določena preko teoretičnih analiz baziranih na izgubah moči in podatkih prevajanja (uporabljajoč termične metode).

    Metoda B - temperatura telesnine

    Ta metoda ni uporabna za metodo integralne temperature.

    Metoda C - temperatura telesnine

    Pri tej aproksimaciji je predpostavljeno, da je temperatura vsota temperature olja in veličine, ki je odvisna od različnih vrednosti; povprečne "flash" temperature in temperature olja.


    9.Izračun temperature telesnine - Metoda C (Calculation of the bulk temperature - Method C)

    Aproksimirana vrednost temperature telesnine je vsota temperature olja in povprečne vrednosti izpeljane iz "flash" temperature (zaradi kontakta) po Metodi C.


    Kjer je:

  • povprečna "flash" temperatura, ki se pojavi na poti kontakta
  • temperatura olja preden pride do mešanja; njeno vrednost lahko predpostavimo glede na izkušnje
  • XS faktor mazanja, ki upošteva različno toplotno prevajanje zaradi tunkanja ali razprševanja
  • XS = 1,2 za mazanje z razprševanjem
  • XS = 1,0 za mazanje s tunkanjem
  • XS = 0,2 za zobnike potopljene v olje
  • C1 konstanta, ki je predvidena za toplotno prevajanje in je dobljena iz preiskusov C1 = 0,7


    Enačba, ki predvideva število kontaktov np na pastorku:



    10.Koeficient trenja (Coefficient of friction)

    Izračun povprečnega koeficienta trenja po kontaktni poti (ISO 6336-1)


    11.Run-in faktor (Run-in factor)

    Izračun run-in faktorja XE (ISO 6336-1)


    12.Termični "flash" faktor (Thermal flash factor)

    Izračun termičnega "flash" faktorja XM (ISO 6336-1)


    13.Kotni faktor pritiskov (Pressure angle factor)

    Izračun kotnega faktorja pritiskov (ISO 6336-1)


    14.Geometrijski faktor; na vrhu pastorka (Geometry factor at tip of pinion)

    Geometrijski faktor XBE upošteva Hertzov tlak in drsno hitrost na vrhu zoba pastorka. XBE je funkcija razmerja števila zob u in radija krivine na vrhu E zoba pastorka.

    Za notranje ozobje moramo sledečim parametrom postaviti negativne predznake: številu zob z2, razmerju števila zob u, medosni razdalji a in vsem premerom.


    Kjer je:


    15.Približnostni faktor (Approach factor)

    Približnostni faktor XQ upošteva obremenitev zaradi trčenja pri oprijemanju (na vrhu zoba gnanega zobnika) v področjih drsenja.


    . za .

    . za .

    . za .

    Kjer je:

  • približnostno kontaktno razmerje
  • zarezno kontaktno razmerje


    ko pastorek poganja zobnik


    ko je pastorek gnan od zobnika

    Kjer je:

  • kontaktno razmerje višine zobnega vrha pastorka
  • kontaktno razmerje višine zobnega vrha zobnika

    Kontaktna razmerja višine zobnega vrha:

    Kjer je:

  • z1 število zob na pastorku
  • z2 število zob na zobniku
  • da1 temenski premer na pastorku
  • da2 temenski premer na zobniku
  • db1 osnovni premer na pastorku
  • db2 osnovni premer na zobniku
  • prečen kot pritiskov

    Ko so vrhovi poševno obrezani ali zaokroženi moramo temenski krog da zamenjati z efektivnim temenskim krogom dNa.

    Približnostni faktor XQ:


    16.Oblikovni faktor; faktor zaokrožnice vrha zoba (Tip relief factor)

    Elastične deformacije obremenjenih zob lahko povzročijo velike obremenitve na vrhovih zob v področju relativno velikih drsenj. Pri takih obrmenitvah faktor zaokrožnice vrha zoba XCa upošteva vplive profilne prilagoditve.

    Uporabljeni termini:

  • Ca nominalen vrh zaokrožnice
  • Ceff efektiven vrh zaokrožnice
  • Ca1,Ca1 aktualen vrh zaokrožnice na pastorku, zobniku
  • Ft nominalna tangencialna obremenitev
  • b širina zoba
  • c' togost
  • vprijemna togost

    17.Izračun faktorja zaokrožnice vrha zoba (Calculation of the tip relief factor)

    XCa je relativni faktor zaokrožnice vrha zoba, ki je odvisen od aktualne povečave vrha zaokrožnice Ca v odvisnosti od efektivnega vrha zaokrožnice Ceff zaradi elastične deformacije.

    Izračun, ki aproksimirajoče upošteva krivine:


    je maksimalna vrednost ali

    Kjer je:

  • kontaktno razmerje višine zobnega vrha pastorka
  • kontaktno razmerje višine zobnega vrha zobnika
  • Ca nominalna vrednost vrha zaokrožnice

    Faktor zaokrožnice vrha zoba XCa:


    18.Nominalna vrednost zaokrožnice vrha zoba (Nominal tip relief)

    Nominalna povečava zaokrožnice vrha Ca je odvisna od aktualnih vrednosti vrhov zaokrožnice Ca1 ,Ca2, efektivnega vrha zaokrožnice Ceff, kontaktnih razmerij zobnih vrhov in smeri prenosa moči

    Ko pastorek poganja zobnik in je razmerje :

    Ko pastorek poganja zobnik in je razmerje :

    Ko je pastorek gnan od zobnika in je razmerje :

    Ko je pastorek gnan od zobnika in je razmerje :

    Kjer je:

  • Ca1 aktualna povečava vrednosti vrha zaokrožnice pastorka
  • Ca2 aktualna povečava vrednosti vrha zaokrožnice zobnika
  • Ceff efektivni vrh zaokrožnice; povečava zaokrožnice vrha, ki kompenzira elastično deformacijo zoba- njegovo vrednost se lahko predpostavi za maksimalno obremenitev


    Kjer je:

  • KA obratovalni faktor: uporabljen za izračun obremenitev na katere vpliva zunanje stanje- notranja ali zunanja gred (ISO 6336-1)
  • Ft nominalna tangencialna obremenitev; prečna obremenitev na referenčni krog (ISO 6336-1)
  • b širina zoba: širina pastorka je drugačna od širine zobnika- vzame se manjšega
  • c' togost (ISO 6336-1)
  • vprijemna togost (ISO 6336-1)

    Po teh izračunih je upoštevano, da so zobniki izdelani s stopnjo natančnosti 6 ali po boljši natančnosti. Za manšjo stopnjo natančnosti se vzame faktor zaokrožnice vrha zoba XCa, da je enak 1.


    19.Faktor kontaktnega razmerja (Contact ratio factor)

    Faktor kontaktnega razmerja pretvori vrednost "flash" temperature na vrhu zoba pastorka, ko obremenitev zanemarimo v povprečno vrednost "flash" temperature na kontaktni poti. Faktor kontaktnega razmerja je lahko izražen z kontaktnimi razmerji višin zobnih vrhov in in njihove vsote . Enačbe za so bazirane na prevzeti linearnosti "flash" temperature po kontaktni poti. Ko to ni res, se možne napake povečajo za 5% in smo še vedno v varnem področju.


    Kjer je:

  • kontaktno razmerje višine zobnega vrha pastorka
  • kontaktno razmerje višine zobnega vrha zobnika
  • kontaktno razmerje,

    Obremenitev in temperaturna porazdelitev za :

    Obremenitev in temperaturna porazdelitev za :


    20.Zaključek

    Naloga je narejena po določenem delu standarda. Parametri, ki se navezujejo na drugi del so v programu označeni kot podatki. S programom lahko preračunavamo tudi vmesne parametre, le če so ti podani. Program je v osnovi narejen tako, da lahko vidimo odvisnosti med podatki in ostalimi parametri in tako izboljšujemo obliko zobnikov glede na dimenzije in željene rezultate. Naloga mi je prikazala nov način konstruiranja ozobij in možnosti preračunavanj.


    21.Literatura

  • Angleško slovenski slovar, Boris Černigoj
  • Standard ISO 6336-4
  • Predavanja in vaje iz OPK, Jože Duhovnik
  • Osnove o zobnikih na internetu
  • Elementi strojeva, Karl-Heinz Decker
    Nalogo je izdelal Sebastjan SKUPEK.
    sebastjan.skupek@kiss.uni-lj.si
    Postojna 22.02.2001